Iranska revolucionarna garda potrdila smrt poveljnika njene mornarice

Iranska revolucionarna garda je potrdila, da je bil ubit poveljnik njene mornarice Alirez Tangsiri. Sporočila je, da je umrl za posledicami poškodb in da je mornarica kljub njegovi odsotnosti v zadnjih dneh zadala uničujoče udarce in ohranila odločilni nadzor nad Hormuško ožino, poroča britanski BBC. Izrael je sicer že v četrtek zatrdil, da so ga ubili v zračnem napadu.

Tangsiri, eden najvišjih poveljnikov garde, je v zadnjem času sodeloval pri nadzoru prehoda plovil skozi strateško Hormuško ožino, ki jo je Iran zaprl po začetku izraelsko-ameriških napadov. Ameriško finančno ministrstvo je proti njemu in drugim poveljnikom garde leta 2019 uvedlo sankcije, potem ko je Iran v bližini Hormuške ožine sestrelil ameriški nadzorni dron.

Izraelska vojska je medtem sporočila, da je napadla več deset obratov za proizvodnjo orožja, vključno s proizvodno linijo za rakete dolgega dosega zemlja-zrak v Teheranu. "V nizih zračnih napadov v zadnjih dveh dneh v Teheranu je bilo napadenih približno 40 objektov za proizvodnjo in raziskave orožja," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila izraelska vojska.

Tarče napadov Irana in njegovih zavezniški skupin so bile tudi Izrael in države ob Perzijskem zalivu. Izraelski mediji so poročali o požaru v naftni rafineriji v mestu Haifa. Ni jasno, kaj natanko je povzročilo požar. Izraelska vojska je pred napadom sporočila, da je zaznala salvo raket iz Irana, libanonsko oboroženo gibanje Hezbolah, ki se bori na strani Irana, pa je v približno istem času sporočilo, da so napadli oporišče mornarice v Haifi z balističnimi raketami. Požar v rafineriji bi tako lahko povzročili tudi ostanki sestreljenih raket.

V več državah so prestregli rakete in drone. V Kuvajtu pa so poročali o napadu na območje elektrarne in obrata za razsoljevanje morske vode, ubit je bil delavec iz Indije. Potencialni napadi na obrate za razsoljevanje v državah ob Perzijskem zalivu, ki zagotavljajo pitno vodo za veliko večino tamkajšnjega prebivalstva, povzročajo veliko skrbi, saj bi uničenje ali oviranje delovanja teh obratov lahko povzročilo hudo krizo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo ocenil, da se je v Iranu v okviru vojne, ki so jo proti državi sprožili ZDA in Izrael, že zgodila sprememba režima. "Spremembo režima smo že imeli," je dejal in se ob tem skliceval na številne vodilne predstavnike iranskih oblasti, ki so bili ubiti v nekaj več kot mesec dni trajajoči vojni.

"Zdaj se ukvarjamo z drugimi ljudmi, kot se je kdorkoli doslej ukvarjal. Gre za povsem drugo skupino ljudi. Tako da se meni to zdi sprememba režima in iskreno povedano, so zelo razumni," je pojasnil v izjavah, ki jih povzema britanski BBC.

Izrazil je tudi prepričanje, da bodo ZDA in Iran najverjetneje dosegli dogovor. "Mislim, da se bomo dogovorili z njimi, sem precej prepričan, mogoče pa se tudi ne bomo," je dejal, potem ko je v zadnjem času večkrat govoril o pogovorih med stranema, v katerih naj bi posredoval Pakistan.

"Dali so nam, mislim, da v znak spoštovanja, 20 ladij nafte, velikih, velikih ladij nafte, ki bodo lahko prečkale Hormuško ožino," je dejal ameriški predsednik in dodal, da bodo pošiljke pot opravile v naslednjih nekaj dneh.

Je v igri zavzetje glavnega terminala za iransko nafto ...

V pogovoru za časnik Financial Times je sicer v nedeljo nakazal možnost, da bi ZDA lahko zavzele iranski otok Harg, ki je glavni izvozni terminal za iransko nafto v Perzijskem zalivu. "Če sem iskren z vami, je moja najljubša stvar vzeti nafto v Iranu, a nekateri neumni ljudje v ZDA pravijo: 'Zakaj to delaš?' Ampak oni so neumni," je dejal v pogovoru. Ta korak bi po njegovih besedah lahko pomenil prizadevanja za zavzetje otoka Harg.

"Mogoče bomo zavzeli otok Harg, mogoče ga ne bomo. Imamo veliko možnosti," je dejal za časnik in dodal, da bi "to pomenilo, da bi morali biti tam nekaj časa".

V Iranu so medtem zahteve ZDA za končanje vojne označili kot pretirane in nerazumne. Kot je še dejal tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagei, se Teheran ne pogaja neposredno z ZDA in je doslej prišlo do izmenjav sporočil posrednikov o tem, da se ZDA želijo pogajati.

Prav tako je Washington obtožil, da nenehno spreminja svoje stališče, ob sklicevanju na iranske medije navaja britanski BBC. "Ne vem, koliko ljudi v ZDA jemlje trditve ameriške diplomacije resno," je še dodal.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je nocoj na novinarski konferenci zatrdila, da se pogajanja med ZDA in Iranom nadaljujejo in potekajo dobro, javne izjave iranskega režima pa da se razlikujejo od tega, kar iranski uradniki govorijo ameriškim pogajalcem zasebno.

Opozorila je, da je vojska, če Iran zavrne priložnost za sklenitev dogovora z ZDA, pripravljena Trumpu ponuditi "vse možnosti". Kot je dejala, Trump ni izključil prisotnosti vojske na terenu, a dodala, da je diplomacija še vedno njegova prva izbira, poroča BBC. Trump po njenih besedah še vedno meni, da bo vojna trajala od štiri do šest tednov. "Danes je 30. dan," je dodala.

V Iranu usmrtili dva pripadnika prepovedane opozicijske skupine

V Iranu so davi z obešanjem medtem usmrtili dva pripadnika prepovedane iranske opozicijske skupine Mudžahedin-e Kalk (MEK), poročajo tuje tiskovne agencije. Direktor nevladne organizacije IHR Mahmud Amiri-Mogadam je izrazil bojazen, da bodo iranske oblasti vojne razmere izrabile za izvajanje množičnih usmrtitev.

V Libanonu ubita še dva pripadnika mirovnih sil ZN

V eksploziji na jugu Libanona sta bila danes ubita dva pripadnika tamkajšnje mirovne misije ZN Unifil, je sporočila misija in dodala, da je sprožila preiskavo. "Dva mirovnika Unifila sta bila danes tragično ubita v južnem Libanonu, ko je eksplozija neznanega izvora uničila njuno vozilo v bližini Bani Hajana. Tretji mirovnik je bil huje poškodovan, četrti pa je prav tako utrpel poškodbe," je sporočila mirovna misija ZN in dodala, da je že sprožila preiskavo.

Po navedbah Unifila gre za drugi smrtonosni incident v zadnjih 24 urah, navaja britanski BBC. Mirovna misija ZN je namreč pred tem sporočila, da je bil v ločenem incidentu v nedeljo zvečer ubit pripadnik mirovnih sil.

"Namerni napadi na mirovnike so huda kršitev mednarodnega humanitarnega prava in resolucije Varnostnega sveta 1701 ter lahko predstavljajo vojne zločine," je sporočil Unifil. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v objavi na družbenem omrežju X obsodil incident, v katerem je umrl mirovnik.

Francija je zaradi incidentov zahtevala sklic izrednega zasedanja Varnostnega sveta Združenih narodov. Francija najostreje obsoja napade, v katerih so bili v nedeljo in danes biti trije pripadniki Unifila, je dejal zunanji minister Jean-Noel Barrot.

Pakistan vidi vse več podpore svojim načrtom pogovorov za mir

V nedeljo je sicer Pakistan izrazil gotovost v vse večjo podporo svojim načrtom pogovorov za končanje vojne na Bližnjem vzhodu. Vlada v Islamabadu se je v zadnjem času pokazala kot ključen posrednik v prizadevanjih za končanje vojne. Pakistanski zunanji minister Išak Dar je v nedeljo na pogovorih o razmerah v regiji gostil kolege iz Savdske Arabije, Egipta in Turčije. Kot je po prvem dnevu srečanj dejal Dar, so vsi izrazili polno podporo potencialnim pogovorom ZDA in Irana v Islamabadu.

Skupaj s premierjem Šehbazom Šarifom sta po besedah Dara prav tako že opravila več pogovorov z najvišjimi predstavniki Irana, vključno s predsednikom Masudom Pezeškianom in zunanjim ministrom Abasom Aragčijem, aktivno pa da sta v stikih tudi z ameriško administracijo. "V tem kontekstu je Pakistan zelo zadovoljen, da sta tako Iran kot ZDA izrazila zaupanje v Pakistan, da bi lahko omogočil pogovore," je dejal. "Pakistanu bo v čast gostiti in pospešiti pomembne pogovore med stranema v prihodnjih dneh, z namenom izčrpne in trajne rešitve konflikta," je dodal.